Pasma izvira iz Anglije. To je družinski pes, prijazen, bister in učljiv. Ima dolgo življenjsko dobo in le redko zdravstvene težave (kar je pogojeno s pravilno vzrejo). Lahko so različnih barv – od svetle (smetana) do zlatorjave. Ima srednje dolgo dlako in je primeren tako za hišo z vrtom kot za stanovanje. Zelo primeren je za družine, rad se druži z otroki.
Zelo primeren je tudi za delo – uspešen je v različnih kinoloških disciplinah.
Pasma:
Zlati prinašalec – priznana leta 1913.
Izvor:
Anglija.
Namen:
Kot že ime pove – prinašanje, lov (igra), radi imajo vodo, so delovni psi.
Življenjska doba:
12 ali več let.
Izgled:
Globoke prsi, trup sorazmeren, mišičast, široka glava z močnim gobcem in črnim smrčkom, oči široko narazen, temne in temno obrobljene, uhlja visoko vsajena – ne prevelika, rep nasajen vodoravno, vendar ne stoječ ali zavihan.
Dlaka:
Valovita ali gladka, z bogatim praporcem, srednje dolga, zlata ali smetanova, brez belih lis.
Posebna oskrba:
Ne potrebuje. Srečen je, če se lahko sam okopa (ne pozimi – dovolj bo, če se povalja v snegu) in če ga včasih počešemo. Redno odpravljamo zajedavce.
Višina:
51–56 (ona), 56–61 (on)
Teža:
27–37 kg
Značaj:
Dobrodušen in nežen izraz pove vse o osebnosti. Je ubogljiv in bister, vendar slab čuvaj. Zelo primeren za šolanje.
Prilagodljivost in socializacija:
Mogoče ga je lepo socializirati, tako da običajno ni problemov z življenjem v urbanem okolju; npr. pri srečanjih z drugimi živalmi – psi. Je prijazen, zvest, pa tudi preveč zaupljiv do tujcev. Priporočljivo je vsaj osnovno šolanje (namenjeno predvsem lastniku, da se nauči delati s psom in ga razumeti) – kar načeloma velja za vse pasme in tudi mešančke.
Dom:
Srečen je v pesjaku z dovolj veliko in izolirano uto. Del dneva, ko lastnika ni doma, počiva, potem pa nujno potrebuje dvorišče, redne vsakodnevne sprehode, skratka veliko gibanja. Potrebuje veliko pozornosti – je pravi družinski član. Lahko ga imamo tudi v stanovanju – če le ima »aktivnega« lastnika.
Lastnik:
Vsekakor družina – oziroma aktivna oseba. Zavedati se mora (bodoči lastnik), da bo moral psu namenjati veliko časa, kar pa bo dobil bogato povrnjeno.
Problemi:
Obstaja možnost nekaterih obolenj oziroma dednih hib: kolčna displazija, displazija komolcev, artritis, epilepsija, obolenja srca, obolenja kože, obolenja gastrotestinalnega trakta, alergije, alergične reakcije na zdravila, enojajčnost/neplodnost, obolenja oči kot je HC, RD in PRA ter hibe pri ugrizu. Psi iz legel, kjer imata oba starša vzrejno dovoljenje in živijo v primernih pogojih, imajo manj težav.
Plašnost in neposlušnost – pri slabo socializiranih psih
Priporočljivo je, da se novi lastniki čimprej pričnejo aktivno ukvarjati z mladičkom, da takoj nadaljujejo s socializacijo in takoj pričnejo s šolanjem mladiča – sami oziroma s pomočjo izkušenih inštruktorjev v pasji šoli.
Nasvet: mladiča kupite pri vzreditelju, po predhodnem ogledu razmer, celega legla, staršev ali vsaj enega od njih (psice). Psica naj bo mirna in naj dovoli ogled. Pomembno je, da so psički že pri vzreditelju pravilno socializirani, oba starša morata imeti uspešno opravljen vzrejni pregled in veljavno vzrejno dovoljenje. Mladički morajo biti živahni in ne plašni. Že na videz morajo biti zdravi in čisti.
Rodovniški mladički morajo imeti urejene papirje – rodovniški list in knjižico o cepljenjih/potni list.
Dokumente dobijo vsi mladički v rodovniškem leglu. Omejitve števila pri zlatih prinašalcih ni.
vir: David Taylor Vaš pes, splošno poznavanje pasme in lastne izkušnje po dolgoletnem ukvarjanju s to pasmo.